- Razstava: Ponovno združevanje Nemčije
- Gradnja berlinskega zidu
Berlinski zid, simbol razdeljenosti Evrope, je avgusta 1961 zgradila Nemška demokratična republika, da bi zajezila vse večje odhajanje prebivalcev Vzhodnega Berlina na Zahod. Zid sramote, kot so ga imenovali na Zahodu, naj bi dokončno ločil oba dela mesta. Zasnovan je bil kot vojaški objekt s stražnimi stolpi, reflektorji in bodečo žico; bil je viden opomnik na nezmožnost Zahoda in Sovjetske zveze, da bi rešila vprašanje Berlina in z mirovnim sporazumom končala drugo svetovno vojno. Evropska parlamentarna skupščina ni čakala z odzivom.
Njen odbor za zunanje zadeve se je 10. in 11. oktobra 1961 simbolno sestal v Zahodnem Berlinu. Poslanci sicer niso imeli možnosti, da bi neposredno preprečili gradnjo zidu, vendar so želeli izraziti solidarnost Evropske skupnosti z Berlinčani. Predsednik Hans Furler je na kraju samem podal izjavo o Berlinu in ga razglasil za simbol svobodne Evrope. Čez teden dni je skupščina na plenarnem zasedanju javno razpravljala o položaju v Berlinu. Vsi govorci so soglasno nasprotovali gradnji zidu in obsodili napade vzhodnonemškega režima na svobodo.
V razpravah je predsednik Komisije Evropske gospodarske skupnosti Walter Hallstein podprl stališče Evropske parlamentarne skupščine, da se obsodi dogajanje v Vzhodnem Berlinu.